Obnova grajskega vodometa in vodnega zajetja

Stari grad ali utrdbo na griču so  v 12. stoletju pozidali spanheimski plemiči nemškega porekla, ki so imeli v lasti več gradov po koroški in krajnski pokrajini.  Leta 1364 sta Ulrik Polhograjski in njegov stric Konrad Gall grad in gospoščino prodala Celjskim grofom. Grad je bil poškodovan med obema potresoma l. 1348 in 1511, leta 1514 pa so ga usodno razdejali uporni kmetje, nakar je bil grad opuščen in sedež gospoščine prenešen na spodnji dvor, ki se je takrat razširil in je danes sedež dveh muzejev,  poročne kapelice in gosti številne prireditve. Na mestu Starega gradu so kasneje zgradili osmerokotno grajsko senčnico - glorieto, ki jo je grofica Antonija Blagaj  leta 1853 spremenila v kapelo in do nje dala zgraditi štirinajst kapelic s slikami križevega pota – kalvarijo.

Največji pečat sta graščini, ki se je v pisnih virih kot Spodnji dvor prvič pojavila l. 1315, pustila graščak Mark Anton Kunstelj, avtor Neptunovega vodnjaka iz l. 1680, ljubitelj umetnosti in razkošja, ter grof Rihard Ursini Blagaj, ljubitelj botanike, mineralogije in umetnosti. Po njem se Polhov Gradec z okolico imenuje tudi Blagajeva dežela. 

Grof Blagaj je bil zelo priljubljen.  Ko so poplave odnesle makadamsko pot ob Božni, je odprl cesto čez grajsko dvorišče, kjer vozimo še danes. Prizadeval si je za razvoj kraja, zato je posadil murve za vzrejo sviloprejke, ampak v tem podnebju se je le eno drevo ohranilo do danes. Spodbujal je obrt in kmetijstvo in bil prvi polhograjski župan. Kako radi so ga imeli domačini pove tudi zapis o njegovem pogrebu v Ljubljani leta 1858; krsto je nosilo osem domačih kmetov v značilni polhograjski moški noši, v izvezenih kožuhih. To je bilo v tistem času za plemiča zelo nenavadno.

Graščina je v zadnjem desetletju močno popestrila turistično kulturni utrip naše občine, dogajanje se je prevesilo tudi v park in v prenovljeni objekt nekdanje pralnice, kjer je sedaj urejena TIC točka, prodaja vstopnic polhovega doživljajskega parka in obeh muzejev v graščini in pa trgovinica z okrepčili in suvenirji. Letošnji novosti sta izposoja štirih gorskih električnih koles in veliko parkirišče. V načrtih je tudi ureditev Pristave, sedaj zanemarjenega grajskega objekta nasproti graščine v lasti občine Dobrova-Polhov Gradec (glavna stavba graščine je državna last), za katerega je občina že pridobila gradbeno dovoljenje, ampak ker bi hkrati želeli cesto premakniti izven grajskega dvorišča,  ob potok Božna, kjer je prvotno potekala, je to povezano z več milijonskimi stroški.

Obnova vodometa in zajetja
Vodni izvir ali zajetje že stoletja dovaja vodo in s tem življenje v graščino. Nahaja se v avtentični hiši s piramidasto streho 400 m višje. Do vode v hiši, kjer so na steni ostanki stare baročne poslikave in menda tudi zapisi vojakov Napoleonove vojske, ne moremo priti, ker je  izvir varno spravljen v kapelici in zaklenjen, vendar čista izvirska voda je dostopna le nekaj metrov nižje.  Po ceveh, ki so jih domačini obnovili pred nekaj desetletji, potuje do graščine. Prva postaja je mala vodna hiška nad obzidjem parka s prav tako piramidasto streho kot izvir in tu se voda razdeli na vodomet in na neptunov vodnjak in graščino.

Jesensko tihožitje zeleno rjavih tonov v parku je sredi oktobra zmotila oranžna varnostna ograja okoli vodometa, ki tvori centralno jedro parka, ki je nekdaj bilo polno različnih eksotičnih dreves.

Javni zavod Polhograjska graščina je februarja letos na Ministrstvo za kulturo oddal vlogo za sofinanciranje kulturnega projekta na področju nepremične kulturne dediščine. Revitalizacija grajskega kompleksa se izvaja postopoma, v tem  razpisu so prijavili dva objekta, to sta vodno zajetje in vodnjak. Vloga je bila odobrena, javni zavod pa bo za obnovo dobil 49 % sredstev (8.062,95 EUR). Investicija se je že pričela, končala pa se bo predvidoma novembra s strani izkušenega izvajalca GNOM d.o.o. Vsa dela morajo biti odobrena in pregledana s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in njihovih konservatorjev.