Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja na Dobrovi, v občini Dobrova - Polhov Gradec, je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Nekoč je bila ena najbolj obiskanih božjih poti na Kranjskem, zato ji pravimo tudi romarska cerkev.
Nekako v senci mogočne Petrove cerkve ob poti proti Polhovem Gradcu ždi manjša Nikolajeva cerkev - podružnična cerkev zaselkov Dvor, Belica, Babna gora, Dolenja vas, Hrastenice in Log.
29.jpg)
Cerkev sv. Lenarta se nahaja na razgledni vzpeti v neposredni bližini Črnega Vrha nad Polhovim Gradcem. Z vrha, na katerem je tudi lepo urejeno pokopališče, se nam odpre lep razgled po najvišjih vrhovih Polhograjskega ter deloma Škofjeloškega hribovja. Le malo pod vrhom, ob gasilskem domu, pa se nahaja tudi vpisna skrinjica z žigom.
Farna cerkev Marijinega rojstva je bila zgrajena leta 1321 ter skozi leta mnogokrat obnovljena.
Prvič omenjena l. 1526, je cerkev svetega Lovrenca zelo priljubljena točka pohodnikov, saj je cerkvica zelo lepo urejena.
Cerkev sv. Martina na Setniku ozaljšana z obnovo pred novo mašo Branka Setnikarja, je prav gotovo ena lepših točk, kjer se človek nagleda lepot naših hribov in dolin. Pri njej se zbiramo na žegnanju, še prav posebno pa je ob Martinovi maši, ko blagoslavljamo mlado vino.
Cerkev sv. Jurija stoji tik ob vznožju Polhograjske gore, na prevalu iz pograjske doline v Zalog. Kot mnoge je prvič omenjena leta 1526.
Cerkev je bila prvič omenjena leta 1526 in je nekaj posebnega, saj so le redke cerkve posvečene modrim trem z vzhoda, ki so se prišli pokloniti Novorojenemu.
.jpg)
V cerkvi sv. Jedrt je maša le enkrat letno, ampak se mnogi radi povzpnejo do nje, saj je iznad nje odpira čudovit razgled na dolino in daleč naokoli. Mimo nje vodi tudi pot do najvišjega vrha Polhograjskih dolomitov - 1021m visokega Tošča.
Ko se popotnik približa Polhovem Gradcu, ga tik pred vasjo z desne pozdravi skrbno urejena cerkev sv. Elizabete.
.jpg)
Tik pod Polhograjsko grmado na robu male planote stoji čudovito urejena cerkev sv. Uršule. Slehernega popotnika pritegne, da se ob njej ustavi, kratko počije in uživa čudovit pogled na dolino in še daleč naprej.
V zasnovi gotska cerkev se prvič omenja že leta 1401, sredi 18. stoletja pa je bila barokizirana. Gotske freske v ladji in prezbiteriju so delo goriške slikarske delavnice iz ok. 1410 – 1420.
Baročno cerkev sv. Janeza Evangelista sezidano leta 1664 (letnica na portalu) sestavljajo pravokotna ladja, tristranozaključen prezbiterij in zvonik prizidan k zahodni fasadi. Banjasto obokano ladjo in prezbiterij prekriva komplicirano mrežasto rebrovje. Glavni oltar stilistično sodi v konec 18. stoletja. (letnica na hrbtni strani 1735), stranska oltarja sta sočasna glavnemu.