Pasja ravan, Koreno in Polhov Gradec

Čas: 3 h; dolžina poti: 39 km

Kot vedno odrinemo od Polhograjske graščine, tokrat v smeri Črni Vrh. Pri odcepu za Petačev graben (2,2) skrenemo D in po makadamu vedno bolj navzgor. Ko premagamo najhujši vzpon dosežemo glavno cesto za Črni vrh (8,8), kjer zavijemo desno.
Od tu nadaljujemo skozi naselje do gasilskega doma (9,8) in spet D (L pot vodi do cerkve Sv. Lenarta). Po asfaltni cesti skozi gozd do križišča s kapelico (11,8, na L kmečki turizem Košir). Od kapelice L proti Pasji ravni do spomenika v čast padlim borcem med NOB (13,6).

Pasja ravan je bila včasih najvišja točka Polhograjskih dolomitov,vendar je ta primat izgubila po prihodu bivše jugoslovanske vojske, ki je vrh zravnala in ga prilagodila letališču ter ostalim objektom artilerijske obrambe, o čemer pričajo tudi luknje in rovi.

Od spomenika se po D strani spustimo do razpotja (15,1) kjer zavijemo L proti Lučinam. Na razpotju (16) D ter vse do glavne ceste Lučine – Gorenja vas (19,9) in dalje proti Lučinam (sredi Lučin se na L nahaja okrepčevalnica Matija).
Ko zapustimo Lučine dosežemo Suhi dol in v križišču (22,2) sledi L spust proti Polhovemu Gradcu vse do Kurje vasi (24,7). Pri kažipotih (25,9) izberemo smer Horjul, torej D. Pri prvem odcepu (26,8) L proti Samotorici. Ko zapustimo Samotorico pri turističnem kozolcu z oznakami kmetij(29) izberemo srednjo pot proti Koreni. Kmalu zavijemo (29,3) D na gozdno pot do jase (30,7) in prečkamo poljsko pot. Kmalu smo na asfaltu, ki vodi iz Horjula proti Koreni.
Z vrha Korene (tu sta dva kmečka turizma) nas čaka le še spust po strmi gozdni poti proti kmetiji Korošec (35,3), kjer se priključimo glavni cesti D in skozi vas Briše nadaljujemo proti Polhovemu Gradcu in mimo avtobusne postaje L do Polhograjske graščine (39).

L = levo
D = desno
(x,x) = razdalja od začetka poti v kilometrih

(Povzeto po turističnem vodniku po občini, Občina Dobrova-Polhov Gradec, 2001, avtorja besedil: Janez Kožuh, Sebastjan Vehar (Na Ključ), zbral in uredil Sebastjan Vehar).