Cerkev Marijinega vnebovzetja - Dobrova

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja na Dobrovi, v občini Dobrova - Polhov Gradec, je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Nekoč je bila ena najbolj obiskanih božjih poti na Kranjskem, zato ji pravimo tudi romarska cerkev.

Današnja cerkev stoji na mestu prejšnje dvoladijske, poznogotsko obokane cerkve, ki je bila v letih 1711 in 1712 podrta.

Sedanja baročna cerkev je bila zgrajena med letoma 1713 in 1716, po načrtih Gregorja Mačka starejšega. Ponavlja shemo njegove sočasne arhitekture na Šmarni gori, ki jo je zasnoval po vzoru cerkve v Novi Štifti. Osmerokotno ladjo in kvadratni prezbiterij prekrivata kupoli, nad ladjo je razgibano členjena svetlobnica. Johann Georg Schmidt je leta 1751 naredil načrt za zvonik, ki pa ga naročniki, člani ljubljanskega stolnega kapitlja, takrat niso izbrali. Leta 1752 so zvonik pred zahodno fasado, ki je ostal od stare cerkve, povišali in barokizirali po načrtih arhitekta Matije Perskega. Na zunanjščini zakristije in prezbiterija lahko vidimo več vzidanih figuralnih sklepnikov z oboka nekdanje cerkve.
V notranjščini je večina cerkvene opreme iz 19. stoletja. Glavni oltar je delo Mateja Tomca iz leta 1853, Marijin kip je iz leta 1799. Štirje kipi cerkvenih očetov so ohranjeni s prejšnjega oltarja in so delo Henrika Mihaela Löhra.

Leta 1723 je bil na Dobrovi ustanovljen župnijski vikariat, v katerega so bile vključene podružnice Gabrje, Hruševo in Brezje, kasneje (leta 1784) tudi Podsmreka. Od leta 1784 je župnija samostojna.

Slike:

  • Spodnji kamniti del glavnega oltarja je delo kamnoseka Luka Misleja iz leta 1726.
  • Po legendi se romarska pot začenja pri Mariji v Leščevju, ko naj bi pastir več dni zapored našel svojo čredo klečečo pred Marijino podobo v leskovem grmu (od tod ime Marija v Leščevju). V drugi polovici 10. stoletja so tu zgradili kapelico, ki je pritegovala vse več romarjev, nato pa so zgradili še gotsko cerkev.
  • Kupolo prezbiterija in svetlobnico je v letih 1876 in 1879 poslikal Matija Bradaška. Leta 1896 je poslikavo obnovil slikar Alojz Šubic in jo dopolnil z lahkotno rastlinsko ornamentiko.

 

Viri:

  • Javornik, M., Voglar, D., & Dermastia, A. (Eds.). (1987). Enciklopedija Slovenije (1. natis). Mladinska knjiga.
  • Odlok o razglasitvi cerkve Marijinega vnebovzetja na Dobrovi pri Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena, Ur.l. RS, št. 103/2009-4539.
  • Sapač, I. (Ed.). (2007). Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem: obdobje zrelega baroka: katalog razstave Arhitekturnega muzeja Ljubljana na gradu Fužine v Ljubljani od 10. maja do 20. avgusta 2007 (p. 282). Arhitekturni muzej.
  • Šumi, N. (1961). Ljubljanska baročna arhitektura. Slovenska matica.